Sreča…

Nekoč je v vasi živel zelo reven mož, ki pa je imel imenitnega konja. Tako zelo imenitnega, da ga je hotel odkupiti celo grajski gospod, a starec je ponudbo vedno zavrnil. »Zame ta konj ni le žival. Je moj prijatelj. Kako bi lahko prodal svojega prijatelja?«

Nekega jutra je odšel v hlev in ugotovil, da konja ni več. Sovaščani so mu dejali: »Saj smo ti rekli! Moral bi bil prodati svojega konja, zdaj pa so ti ga ukradli. Kakšna nesreča!«

»Nesreča ali sreča,« je rekel starec, »Kdo bi vedel.«

Vsi so se mu smejali. A čez 15 dni se je konj vrnil in sledila mu je cela čreda divjih konj. Pobegnil je iz hleva, dvoril mladi kobili in se vrnil se s preostalim krdelom.

»Kakšna sreča!« so vpili sovaščani. Starec in njegov sin sta začela uriti divje konje. Teden kasneje, ko je skušal ukrotiti enega izmed divjih konj, si je sin zlomil nogo.

»Nesreča,« so starcu rekli njegovi prijatelji. »Kaj bos pa zdaj, ko ti sin ne more več pomagati? Ti, ki si že itak tako zelo reven.«

»Nesreča, sreča, kdo bi pravzaprav vedel«, jim je odgovoril starec. Nekaj dni kasneje je skozi vas prijahala vojska gospodarja dežele in prisilila vse mladeniče, da postanejo vojaki. Vse, razen starčevega sina, ker je imel zlomljeno nogo.

»Blagor tebi«, so vpili sovaščani. »Vsi naši otroci so morali v vojno, tebi pa je uspelo obdržati svojega sina. Nase sinove bodo verjetno pobili.« Starec je odgovoril: »Nesreča ali sreča, kdo bi vedel.«

Prihodnost prihaja k nam po malem in v koščkih. Nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Toda, če ohranimo pozitivno držo in mišljenje, potem so nam vrata priložnosti odprta in lahko smo srečni.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !