Pozitiven pogled …

Ali je težko doseči pozitiven pogled na svet? Sploh ne, le zapomniti si je treba nekaj preprostih korakov.

Prvič, odpri se vsem svojim mislim, čustvom in izkušnjam.

Drugič, dopovej si nespornost svojega obstoja.

Tretjič, na svet glej z drugačnimi očmi, brez predsodkov. Kmalu bos spoznal, da svet ni samo črn ali bel, ampak vsebuje pisano paleto barv, idej, mnenj, življenjskih slogov in prepričanj.

Tukaj je dober način, kako začeti: Zapiši vse besede, ki poosebljajo strahove, dvome in pomanjkljivosti v tvojem življenju. Zdaj pa poskušaj te besede videti v lepši luči. Sploh ni tako težko:

Smrt: To je najbrž nas največji strah. Toda pomisli, da prav neizogiben konec daje življenju resnično veljavo in pomen. Nasa življenja so uokvirjena z rojstvom in smrtjo, prav tako kot so vse nase čudovite in pristne stvaritve uokvirjene v slikah, glasbi, romanih, vrtovih, zgradbah, jedeh, predavanjih in molitvah. Vse kar počnemo ima svoje meje, vključno z nami. Ne glej na njih s strahom, vzemi jih kot priložnost narediti nekaj lepega in resničnega v svojem življenju.

Čakanje: Ne glede kako nestrpne nas naredi, se čakanju ne moremo izogniti. Toda vsaka stvar vredna truda v življenju, vsebuje čakanje, ki ga imenujemo pričakovanje. Pričakovanje poveča našo radost in zadovoljstvo. Vsi zastoji in ovire, ki jih premagamo na poti do cilja, naredijo končne dosežke se bolj zadovoljive. Modri nas učijo biti potrpežljive in tako znamo se bolj ceniti vse, kar nam življenje spontano ponuja.

Občutek praznine: Vsi poznamo koga, ki ne prenese enega samega mirnega trenutka. Vedno se mora zaposliti s čim nepomembnim, prilepi se na televizor, brblja o nečem kar tako, samo da se izogne tišini, ki vedno nastane kadar se ljudje družijo. Glej rajši na praznino kot na posodo, ki vsebuje vse kar je in kar bo kdaj bilo. Pomisli na posodo, v kateri je tvoje življenje in ponovno definiraj praznino kot na osebno posodo, polno priložnosti. Ne boj se brezdelnih trenutkov in tišine.

Pozabljivost: Ni si potrebno vsega zapomniti. Ljudje s fotografskim spominom pogosto gledajo na svojo sposobnost kot na prekletstvo, ne dar. Če si vse zapomnimo, je podobno kot prehranjevanje brez izločanja. Ravno zato je pozabljanje nujno za uravnoteženo in zdravo življenje.

Nevednost: Ne smeš zamenjati nevednosti z neumnostjo. Nevednost preprosto pomeni pomanjkanje znanja ali zavesti o nečem. Kar pomeni, da se lahko brez predsodkov naučiš novih stvari. Zapomni si, da neveden človek ve, da nič ne ve; neumen človek pa nič ne ve in misli, da vse ve.

Hibe, napake: Zaradi nasprotja naredi majhna lepotna pika že tako lepo kozo se lepšo, mar ne? Ali so tiste ustnice predebele ali bolj vabljive za poljub? Ali me ne mika prijeti majhnih prsi? Ali malega tička? Popolna lepota postane dolgočasna, če pa dodamo samo majhno napako, postane lepota nekaj se bolj vabljivega, popolnega… bolj zaželenega.

  • Share/Bookmark

To je dobro

Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja, s katerim sta zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu je pripetila v življenju (slabo ali dobro) dejal: “To je dobro.”
Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal in polnil puške za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri pripravi ene izmed pušk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.

Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: “To je dobro”. A kralj se ni strinjal: To niti slučajno ni dobro, je zavpil in dal svojega prijatelja zapreti. Približno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol, na katerega bi ga privezali in nato spekli. Ko so ga potiskali proti ognju, so opazili, da kralju manjka prst. Bili so vraževerni in nikoli niso pojedli nobenega človeka, ki ni bil cel. Tako so kralja odvezali in ga spustili. Ko se je kralj vrnil domov, se je spomnil na dogodek, ob katerem je izgubil prst. Kesal se je, ker je prijatelja poslal v zapor. Takoj je odšel tja, da bi spregovoril s prijateljem.

“Prav si imel”, mu je dejal, “dobro je bilo, da sem izgubil prst”. Povedal mu je celotno zgodbo. “Tako mi je žal, da sem te poslal v zapor za tako dolgo. To ni bilo lepo od mene. Oprosti mi!” je dejal. “Ne”, pravi prijatelj, “to je dobro”. “Kako misliš, to je dobro, kaj je dobrega v tem, da sem poslal svojega prijatelja za eno leto v zapor?” razburjeno vpraša kralj. “Pomisli!” pravi prijatelj: “Če ne bi bil v zaporu, bi bil s teboj!”

  • Share/Bookmark