Ljubezen

Bilo je delovno jutro, približno ob 8:30 uri, ko je starejši gospod (imel je okoli 80 let) prišel na urgenco, da bi mu odstranili šive iz njegovega palca. Najavil je, da je v naglici in da je nekje zmenjen ob 9h. Ko sem vzel njegove podatke in ga pospremil do sedeža v čakalnici, sem vedel da bo minila vsaj 1 ura, preden ga bo njegov zdravnik lahko pregledal.

Opazoval sem kako je gledal na uro in se odločil, glede na to da nisem bil zaseden, da sam poskrbim za njegovo rano. Po pregledu je bila rana dobro zaceljena zato sem se pogovoril z enim od zdravnikov (ki je odobril moji prošnji) in dobil potrebno orodje za odstranitev šivov.

Medtem, ko sem obdeloval njegovo zaceljeno rano, sva se začela vzpodbujati preko pogovora. Vprašal sem ga, če je imel naročen sestanek s katerim od zdravnikov, ko se mu je tako mudilo. Gospod mi je odgovoril, da ne in da je moral oditi v dom z ostarele, da bi pojedel zajtrk s svojo ženo. Nemudoma sem vprašal po njenem zdravju pa mi je odgovoril, da je njegova žena žrtev Alcheimerjeve bolezni.

Medtem, ko sem zaključeval z njegovo ozdravljeno rano, pa sem ga vprašal, če bi bila žena zaskrbljena, če njega ne bi bilo tam ob dogovorjeni uri. Odgovoril je, da ga že 5 let ne prepozna, saj je njena bolezen močno napredovala. Bil sem zelo presenečen a sem ga vseeno vprašal kako to, da še vedno vsako jutro hodi k njej, četudi ona ne ve več kdo je on. Gospod pa se mi je nasmehnil, me pogledal v oči in rekel: “Ona me morda res ne pozna več, ampak jaz še vedno vem kdo je Ona.”.

Močno sem zadrževal solze dokler ni odšel in sem si rekel “to je točno takšna ljubezen, ki jo želim v svojem življenju”. Prava ljubezen ni fizična niti romantična. Je sposobnost sprejemanja vsega takšnega kot je, je bilo, bo in tudi ne bo.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !