Ljubezen

Bilo je delovno jutro, približno ob 8:30 uri, ko je starejši gospod (imel je okoli 80 let) prišel na urgenco, da bi mu odstranili šive iz njegovega palca. Najavil je, da je v naglici in da je nekje zmenjen ob 9h. Ko sem vzel njegove podatke in ga pospremil do sedeža v čakalnici, sem vedel da bo minila vsaj 1 ura, preden ga bo njegov zdravnik lahko pregledal.

Opazoval sem kako je gledal na uro in se odločil, glede na to da nisem bil zaseden, da sam poskrbim za njegovo rano. Po pregledu je bila rana dobro zaceljena zato sem se pogovoril z enim od zdravnikov (ki je odobril moji prošnji) in dobil potrebno orodje za odstranitev šivov.

Medtem, ko sem obdeloval njegovo zaceljeno rano, sva se začela vzpodbujati preko pogovora. Vprašal sem ga, če je imel naročen sestanek s katerim od zdravnikov, ko se mu je tako mudilo. Gospod mi je odgovoril, da ne in da je moral oditi v dom z ostarele, da bi pojedel zajtrk s svojo ženo. Nemudoma sem vprašal po njenem zdravju pa mi je odgovoril, da je njegova žena žrtev Alcheimerjeve bolezni.

Medtem, ko sem zaključeval z njegovo ozdravljeno rano, pa sem ga vprašal, če bi bila žena zaskrbljena, če njega ne bi bilo tam ob dogovorjeni uri. Odgovoril je, da ga že 5 let ne prepozna, saj je njena bolezen močno napredovala. Bil sem zelo presenečen a sem ga vseeno vprašal kako to, da še vedno vsako jutro hodi k njej, četudi ona ne ve več kdo je on. Gospod pa se mi je nasmehnil, me pogledal v oči in rekel: “Ona me morda res ne pozna več, ampak jaz še vedno vem kdo je Ona.”.

Močno sem zadrževal solze dokler ni odšel in sem si rekel “to je točno takšna ljubezen, ki jo želim v svojem življenju”. Prava ljubezen ni fizična niti romantična. Je sposobnost sprejemanja vsega takšnega kot je, je bilo, bo in tudi ne bo.

  • Share/Bookmark

Načrt

Pred nekaj meseci mi je na vrata pozvonil moj najboljši prijatelj. Ves neurejen, medlega pogleda in popolnoma bled, je vstopil, ne da bi me sploh pozdravil se je vrgel naravnost na zofo. »Ravnokar sem storil največjo napako v svojem življenju,« je izdavil v enem dihu. »Zdi se mi, da bom zato izgubil Martino in resnično potrebujem tvoj nasvet.«

»Povej mi in poskusil ti bom pomagati,« sem mu rekel. »Saj ves, kakšen čudovit par sva jaz in Martina. Nikoli ne kričiva drug na drugega in v sedmih letih skupnega življenja se še nisva pošteno sprla. Če je hotela preurediti sobo, sem se strinjal. In prav tako, če se mi je zahotelo gledati tekmo na televiziji in ob tem drobiti najbolj masten sendvič na svetu, ni imela nič proti. Bilo je popolno. Štirinajst dni nazaj pa sem iz službe poklical neko znanko. Spoznal sem jo preko svoje službe in to je bilo vse. Že pred tremi leti se mi je zdela privlačna, tako da nisem dolgo okleval in sem jo povabil na kosilo. Med nama je bilo čutiti močno napetost. Njen mož in dva otroka ter moje mirno, poročeno življenje, niso bili nikakršna ovira, ko sem včeraj popoldne za nama zaklenil vrata sobe v hotelu. Razumeš? Mislil sem, da sem trden, da sem umirjen človek, potem pa … puf! Vse se je zmešalo zaradi dekleta, ki ga mogoče sploh ne bom nikoli več videl. Prepričan sem bil, da se poznam. Kako sem si pokvaril življenje!«

Počakal sem trenutek, preden sem mu odgovoril. Situacija bi lahko postala katastrofalna. Bil je moj najboljši prijatelj in moral sem mu pravilno svetovati. Globoko sem zajel sapo in se nasmehnil. »Prav imaš. Res se ne poznaš in prav to je problem. Četudi je napaka pozabljena, lahko narediš novo, mogoče se hujšo napako, kot prej. Zašel si s poti svojega prvotnega načrta in moraš se vrniti nazaj nanjo.«

Začudeno je vprašal »Moj prvotni nacrt?« zato sem mu razložil

»Poslušaj. Tole moraš storiti: Vrni se domov, poljubi Martino in pojdi naravnost v svojo sobo. Vzemi papir in svinčnik in prosi, naj te ne motijo. Mirno premisli in napiši na papir odgovore na ta vprašanja:
1. Ko sem bil se otrok, kako sem si takrat predstavljal svoje življenje?
2. Kateri so bili načrti, ki sem jih vedno nosil v svojem srcu in sem jih želel uresničiti, preden pozabim nanje?
3. Kaj želim početi v naslednjih 5. letih?
4. Katere so moje manj goreče želje?
5. Kateri so ne tako nujni načrti?«

»Na te stvari bi moral pomisliti vsakdo, vsako jutro ko vstane«, sem mu razložil. »Cilji, ki jih človek hoče doseči. Da pa bi jih lahko uresničil, moraš sestaviti seznam in zabeležiti naslednje:
1. 5 tvojih najboljših lastnosti
2. 5 talentov
3. 5 velikih hib
4. 5 sposobnosti (npr. vozniško dovoljenje ali pa diploma iz česa, …)
5. 5 pomanjkljivosti (velikokrat se mi posmehuješ, ker sem kratkoviden, a tudi ti imaš lahko kakšne pomanjkljivosti, bodisi telesne, bodisi v obliki slabih navad)«

»Ko končaš, pojdi pogumno ven iz sobe. Če si predstavljaš Martino v vprašanjih 1 do 4, potem jo vzemi v naročje in jo objemi, saj je bila predvidena v tvojem prvotnem načrtu. Če ne, potem jo zapusti, saj njej ni treba trpeti za nekoga, ki je ni vključil v svoje življenje.«

Za konec pa še citat: »Če nimaš cilja, ga tudi ne boš nikoli dosegel.« – Harvey Mackay

  • Share/Bookmark