Pokora

Dva moža sta hkrati obiskala svetega moža, da bi ga vprašala za nasvet.

»Zagrešila sva slaba dejanja,« sta rekla, »in najina vest je vznemirjena. Ali nama lahko poveš, kaj morava storiti, da nama bo odpuščeno in naju ne bo več težila krivda?«

»Povejta mi svoja slaba dejanja,« je rekel starec.

Prvi mož je odgovoril: »Zagrešil sem velik in obžalovanja vreden greh.«

»Kaj pa ti?« je sveti mož vprašal drugega.

»O,« je rekel, »jaz pa sem naredil večje število napačnih stvari, a so tako majhne, da sploh niso tako pomembne.«

Pobožni mož je dolgo časa premišljeval.

»To morata narediti,« je končno rekel. »Pojdita in mi za vsako napačno dejanje, ki sta ga zagrešila, prinesita kamen.«

Moža sta odšla. Prvi se je kmalu vrnil z izredno težkim kamnom, tako težkim, da ga je s težavo nosil, in ga položil pred svetega moža. Čez dolgo časa je prišel drugi mož, ki je razigrano prinesel vrečko kamenčkov. Tudi on jih je postavil pred svetega moža.

»Sedaj,« je rekel sveti mož, »vzemita kamne in jih nesita tja, od koder sta jih prinesla.

Prvi mož si je spet oprtal kamen in ga nesel tja, kjer ga je vzel. Drugi pa se je samo za nekaj kamenčkov spomnil, kje jih je pobral.

Čez nekaj časa se je drugi mož vrnil in rekel, da je naloga zanj pretežka.

Sveti mož mu je rekel: »Vedeti moraš, moj sin, da so grehi kakor tile kamni. Če je človek zagrešil velik greh, ta globoko zaznamuje njegovo vest, a če se resnično kesa, mu je odpuščeno. Če pa človek ponavlja majhne grehe, ne čuti posebne krivde in mu zato ni žal ter ostaja grešnik. Zato, vidiš, je zelo važno, da se izogibamo tako majhnih kot velikih grehov.«

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !